Južnoafriško republiko lahko mirno poimenujemo "svet v malem«. Tako očarljiva in priljubljena destinacija je verjetno zato, ker je zanjo značilna neverjetna raznovrstnost kultur, jezikov, mest in pokrajin. Najjužnejša država “črnega kontitenta” ponuja vse: neokrnjeno naravo, zeleno savano, narodne parke, osamljene baobabe, različne vrste živali, neskončne vinograde in Mizasto goro, biserne bele plaže in kristalno sinje morje, nebotičnike, črnska naselja, diamante in rudnike zlata. Med glavne atrakcije Južne Afrike prav gotovo sodijo številni nacionalni parki in naravni rezervati, kjer se živalski svet predstavlja v vsej svoji raznolikosti, očarljivosti in mogočnosti.

GEOGRAFIJA

Republika Južna Afrika (tudi Južnoafriška republika) leži na skrajni južni konici Afrike, med Namibijo, Bocvano in Zimbabvejem na severu, Mozambikom in Svazijem na severovzhodu, Atlantskim oceanom na zahodu in Indijskim na vzhodu, znotraj meja Južne Afrike pa leži kraljevina Lesoto.
Južna Afrika je upravno razdeljena na devet provinc (imenu province v seznamu sledi še njeno upravno središče):

• Zahodna Kaplandija - Cape Town,
• Severna Kaplandija – Kinberly,
• Vzhodna Kaplandija – Bisho,
• KwaZulu-Natal – Ulundi,
• Provinca Svobodna država – Bloemfontein,
• Severozahodna provinca – Mafikeng,
• Gauteng – Johannesburg,
• Mpumalanga – Nelspruit,
• Limpopo - Polokwane

V Južni Afriki je 11 uradnih jezikov. Angleščino (kot materni jezik) govori približno 9% prebivalstva, okoli 60% jih angleško razume. Med najbolj razširjene jezike sodi prav gotovo afrikanščina, ki jo govorijo predvsem belci in »obarvani« in je nekakšna različica južnoafriške angleščine, Korenine ima v nizozemskem dialektu iz 17. stoletja, zato jo Nizozemci kar dobro razumejo (s precej domišljije pa tudi Nemci). Afrikanščino velikokrat zamenjujemo ali enačimo z afriščino, ki pa je skupen naziv za avtohtone jezike (jezike domorodcev). Med bolj razširjene jezike sodijo Zulu (največja južnoafriška enojezična skupina), Xhosa, Sotho, Venda – odvisno od pokrajine.

ZGODOVINA
Južnoafriška je ena najstarejših nacij v Afriki. Ko so tja leta 1652 prispeli nizozemski kolonisti, je bilo območje Južne Afrike naseljeno s plemeni Khoi, San, Xhosa, Zulu in drugimi. Pritisk Velike Britanije, ki je želela utrditi svoj vpliv na tem območju, je botroval angleško-nizozemski vojni in burskima vojnama. Leta 1910 so se štiri glavne republike v regiji združile v Južnoafriško unijo. Leta 1931 postane Južna Afrika suveren dominion pod britansko krono, leta 1961 pa se osamosvoji kot republika.

Potomci belih kolonistov so ostali manjšina med izvornimi Afričani. Kljub temu so belci dolgo ohranjali svojo nadvlado z vrsto surovih apartheidskih zakonov, ki so deželo delili na rasni osnovi. Sistem apartheida je v drugi polovici 20. stoletja naletel na vse večje nasprotovanje tujine, kar je vodilo v širše sankcije, naraščajoči nemir in zatiranje s strani vlade, ki jo je vodila Nacionalna stranka. Vlada je leta 1990 začela pogajanja o mirnem prenosu oblasti na črnsko večino, ko je dovolila delovanje Afriškega narodnega kongresa (ANC) in drugih levičarskih organizacij ter po 27 letih izpustila Rolihlahlo »Nelsona« Mandelo iz zapora. Apartheidsko zakonodajo so postopno umaknili iz ustavnih listin, in leta 1994 so bile razpisane prve večrasne volitve. Te je prepričljivo dobil ANC, ki je od takrat dalje na oblasti. Nadzor države je zdaj pretežno v rokah črnske večine, bela manjšina pa ostaja vplivna v poslovnem sektorju.